| Modeli dediščine, ki jih zbira, hrani, raziskuje in predstavlja Gorenjski muzej, so namenjeni tvorbi in vzdrževanju regionalne in lokalnih identitet ter v navdih in pomoč za iskanje rešitev sodobnih kulturnih problemov ljudi na Gorenjskem in širše. Svoje poslanstvo gradimo na podlagi nosilnih zbirk: arheološke, etnološke, zbirke ljudske umetnosti, starejše, umetnostne, kulturne in novejše zgodovine ter sodobnosti, kabineta slovenske fotografije, likovne ustvarjalnosti Gorenjske in prešerniane. Gorenjski muzej je kraj, kjer se srečujejo ljudje, ki znajo v ohranjeni kulturni dediščini najti tiste skupne poteze, ki nas povezujejo z drugimi narodi oziroma kulturami, obenem pa izpostaviti tudi tiste dragotine, ki so le naše. |
|
V Mestni hiši so na ogled tri stalne razstave: zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja (1893 - 1970), arheološka Železna nit in etnološka Ljudska umetnost na Gorenjskem. V pritličju je tudi galerija, ki je namenjena občasnim muzejskim in likovnim razstavam.
Zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja
Lojze Dolinar (1893–1970) spada med osrednje predstavnike slovenskega kiparstva 20. stoletja. Velja za enega vodilnih predstavnikov realizma, secesije, ekspresionizma, nove stvarnosti in socialističnega realizma v slovenskem kiparstvu. Znanih je več kot 500 Dolinarjevih kiparskih del. Uspešno se je uveljavil s portretno, malo, spomeniško, nagrobno in arhitekturno plastiko.
Dolinarjevo zadnje veliko spomeniško delo je bil Spomenik revolucije v Kranju (1961), kamor se je preselil po upokojitvi. Leta 1966 je bila v spodnji in zgornji veži Mestne hiše urejena Galerija Dolinar z izborom 37 plastik in 15 grafik, ki jih je Dolinar podaril kranjski občini.
Na stalni razstavi prevladujejo Dolinarjeve plastike iz obdobja po drugi svetovni vojni. Med pogostimi motivi iz petdesetih in šestdesetih let preteklega stoletja so sedeča, stoječa ali plešoča človeška figura ali figuralna skupina, goli akt ter mati z otrokom. Sredi petdesetih let je nastalo več »paleolitsko« bujnih dekliških aktov iz braškega marmorja, ki jih je Dolinar najprej modeliral v glini, po njegovih navodilih pa so jih pomočniki vklesali v kamen. V drugi polovici petdesetih let je izdelal več zvončastih figur iz žgane gline.
Železna nit
Stalna arheološka razstava obiskovalca popelje od kultur stare kamene dobe, do mlajše kamene dobe, ko si je človek naredil stalna bivališča, udomačil živali in začel obdelovati zemljo. Sledi predstavitev bronaste in železne dobe, ko človek odkrije uporabno bakra, brona in nazadnje železa. S prihodom Rimljanov se v naših krajih zaključi prazgodovina in začne obdobje antike. V zadnji sobi razstave je predstavljen čas preseljevanj, ko Karnij postane Kranj. Ogledati si je moč tudi najnovejša odkritja z Lajha. Najbolj prestižna najdba je bil grob žene z zlatim prstanom, srebrno pozlačeno zapestnico, dvema okroglima zlatima sponkama z almandini, dvema srebrnima in pozlačenima ločnima sponkama, ogrlico iz jantarnih jagod, železnim nožem itd. - kar je bila značilna noša predvsem alamanskih, germanskih žensk 6. stol. po Kr. Med največja odkritja sodita razkošna oprema in orožje z Bašlja, ki dokazujeta prisotnost staroslovenske plemiške aristokracije kneževine Karniole.
Ljudska umetnost na Gorenjskem
Gorenjska ljudska umetnost je rasla in se razvijala iz korenin domačega izročila, pa tudi iz pobud, ki so prihajale v vaško okolje iz umetnosti bogatejših družbenih slojev. Vplivi sosednjih dežel, ki jih je gorenjski človek sprejemal v svojo kulturo, nas povezujejo v širši krog vzhodnoalpskih dežel. Posebno vrednost v notranji opremi gorenjskih kmečkih domov je bilo poslikano pohištvo. Še posebno veliko je poslikanih skrinj, ki kar preplavljajo razstavo. Razstava je glede na uporabno vrednost predmetov v življenju razporejena v štiri sobe: gorenjsko ljudsko stavbarstvo, notranja oprema stanovanj, praznično in delovno okolje gorenjskega človeka ter njegova duhovna kultura.
Kostnica, poleg župne cerkve Sv. Kancijana in tovarišev
Po zaključku izkopavanj na velikem staroslovanskem grobišču ob župnijski cerkvi v Kranju, ki so s prekinitvami potekala od leta 1953 do 1973, je bil na severni strani cerkve urejen Arheološki spomenik. Vidni so zidani temelji poznoantične osmerokotne krstilnice s polkrožno apsido na vzhodni strani, spodnji ostanki zidu kostnice okroglega tlorisa s konca 13. stoletja ter pokopališke kapele z grobnico iz 15. stoletja, ki je pripadala grofom Eghkom, ter novejše kostnice, ki jo sestavljajo skrbno zložene plasti lobanj in okončin pokojnikov.
|
|
V hiši, kjer je od jeseni leta 1846 pa do smrti, 8. februarja 1849 prebival najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren, je urejen spominski muzej.
Sodobno postavljena stalna razstava prikazuje pesnikovo življenje od rojstva v Vrbi, študija v Ljubljani in na Dunaju, vrnitve v Ljubljano in življenja kot samostojni odvetnik v Kranju. Razstava je nadgrajena z avtentičnim pohištvom. Za zaključek je izpostavljen današnji pomen pesnika Prešerna za slovenski narod.
Ob obletnicah pesnikovega rojstnega dneva in smrti se iz leta v leto vrstijo razstave, ki so povezane z njegovim življenjem in delom ter njegovim imenom.
|
tor.-ned. 10.00-18.00
RSS
Kranjski kanal
Pridružite se nam
