Leta 1924 je arhitekt Ivan Vurnik zgradil Narodni dom, po drugi svetovni vojni močno predelan in pozneje imenovan Delavski dom, ki je z vzhodne strani omejeval tedanji park Zvezda, z zahoda pa ga je omejevalo poslopje gimnazije (1897). Na severu trga je bilo med drugo svetovno vojno po nemških arhitekturnih vzorcih zgrajeno poslopje današnje občine. Po vojni se je trg preimenoval v Trg revolucije. Arhitekt Tepina ga je preoblikoval v odprt prostor z razporejenimi plastikami kiparja Lojzeta Dolinarja. Ob osamosvojitvi so sredi trga posadili slovensko lipo, trg pa preimenovali v Slovenski trg. Arhitekt Edvard Ravnikar je na njegovem severu zasnoval dvoransko stavbo Mestne občine Kranj (1958–60), ki s podaljškom vzhodnega krila Pokojninskega doma in pritlično restavracijo Brioni tvori privlačen trgec. Na severovzhodnem robu je po Ravnikarjevih načrtih nastala stavba Agencije za plačilni promet (1961–62). Na južnem delu, ob Koroški cesti, pa je bilo po njegovih načrtih urejeno poslovno trgovsko središče s hotelom Creina (1970) in blagovnico Globus (1972). Leta 2007 je bil na severni rob po načrtih kiparja Staneta Kolmana postavljen relief Kranja, ki je namenjen obiskovalcem mesta, z njim pa si lahko pomagajo tudi slepi in slabovidni.